Vstala Primorska pada

Brezno smo našli konec oktobra 2014. V naslednjem letu smo v 13 akcijah razširili precej ozkih prehodov. Ko je že kazalo, zdaj pa bo jama zašibala, nas je na dnu 7 m globokega brezenca razočaral ozek in doooolg meander. Odmev iz mendra je obetal. Slišalo se je booookaaaa. Rehar  nad jamo ni obupal ter vsako leto organiziral nekaj akcij. Read More

Obisk Huslove pečine, 12.3.2022 – poročilo Matjaž Pintar

Na priporočilo Claudiota v soboto zjutraj pičili za Orlek, dokler ni pri Xari počila cevčica od vode, potem malce postali in debelo gledali, na cilj prišli s polurno zamudo in z drugim avtom.
Odpešačili proti Huslovi pečini, da si ogledamo jamo in nova odkritja v njej. Se malce udarili z mulci kdo bo v ožini najprej kopal in ril naprej. Jasno, zmagala je mularija. Akcijo končali ob cca šestih. Anton se mi je zdel nekako zdolgočasen in (verjetno) tudi malce razočaran. Jebatga, videl je kaj pomeni velik procent jamarstva. Ležati v ozkem rovu in se probat preriti po cm najprej. Plus je bil sicer to, da je bila zemljina popolnoma suha, jama topla.
Glavni tega dne je bil Matej Husu, nadvse prijazen fant, jamar in domorodec iz Orleka, ki pozna teren in jame tam okoli kot svoj žep. Skupaj smo bili že v Sancinovi jami prejšnji teden vendar takrat ni bilo prilike za kakšen pogovor. Njega in kompanjone smo povabili tudi na naš teren.
Ko so se sence že začele daljšat je prišel pogledat pred jamo tudi Ludvik Husu, Matejev oče.
Grega, Erik, Matej, Anton, Emil in jaz

Obisk Sancinove jame (6.3.2022) – poročilo Matjaž Pintar

Prejšnji teden smo bili na povabilo Claudiota v Sancinovi jami pri Bazovici. Spet smo Pintarji prišli tazadnji (ma tri minute pred rokom!!), ker smo, kako bi to rekel, zapalamudili na parkiriščih in tistih ozkih ograjenih poteh pri Maestosu brez vsakršnih oznak. Da nismo edini, nam je zagotovila gospa v hišici, ma rampe nam tudi ni hotela odpreti. V lukno smo šli zadnji in zadnji tudi ven prišli. Tehnično gledano je pravzaprav to bil Claudio, ki je zaklenil prton. Čudovita in lahko bi komot rekli celo kičasta jama (v pozitivnem pomenu). Če bo šansa se vsekakor priporočamo za ponoven ogled.
P.S.: Sicer pa je Sancinova jama dvignila veliko prahu v našem zamejstvu in velja za imenitno odkritje. Reportažo o njej dobite v reviji National Geographic. In to ni majhna stvar. 
Imenuje se po častnem  članu našega jamarskega društva Stojanu Sancinu, velikemu jamarju, ki ga žal ni več med nami. Soodkritelj jame je Claudio Bratoš iz Boljunca, pravtako jamarska legenda z veliko začetnico in super možakar, ki je pred kratkim postal član našega jamarskega društva. Jamo je odkril in odkopal s kompanjonom Krausom iz Trsta. Jama ima četro največjo dvorano na Tržaškem krasu.

Claudio, Matej, Saša, Tina, Edi, trije Novomeščani, Anita, Emil in jaz

Zadnja pred-porodna.

Sancinovo brezno mi ni dalo spati v miru od zadnje akcije, kjer sva z Nejcem končala akcijo z perspektivnim nadaljevanju na dnu vhodnega brezna.
Ker sva z Vanjo v pričakovanju otročička, je bila to še zadnja šansa da grem v jamo, ker me nato čaka 24-urna pripravljenost v primeru odhoda v porodnišnico.
V zadnji akciji sva z Nejcem razopremila vhodno brezno, saj se je izkazalo, da moramo nekatere dele preopremiti, da zagotovimo boljšo varnost. Namreč kamen iz vhoda leti do dna vhodnega brezna, obiti je potrebno tudi nekaj naloženih polic.
Read More

Brezno Stojana Sancina gre naprej!

V petek sva z Nejcem šla nadaljevat raziskave v brezno na vlaki za vrhom Hoje.
Brezno smo poimenovali po našem pokojnemu prijatelju Stojanu Sancinu, ki nas je pred kratkim zapustil po dolgotrajni bolezni.
Cel teden sem nestrpno čakal na to akcijo in imel sem tisti dobri občutek, ki mi je pravil, da gre jama naprej.

V jamo sva štartala malo pred sedmo zvečer.
Spustila sva se do police v vhodnem breznu kjer smo v prvi akciji končali.
Začnem opremljati, brezna je dobrih 15m.
Dno vzporednega brezna je zasuto, skozi špranje je bilo videti ozek prehod v glavni vhodni šaht. Na dnu sva opazila sva zanimive sedimente. Nekakšno sprimljeno zemljo v kateri so prodniki raznih barv. 3m nad dnom sva dobil normalen prehod v vhodni šaht.
Poplezal sem nazaj in do okna naredil prečko. (Nazaj grede sva ugotovila, da prečka ni dobro narejena saj se štrik malo guli (se pozna da nisem opremljal že nekaj let in nimam tistega pravega občutka). Bom popravil ko gremo naslednjič dol.
Skozi okno se spustiva za približno 15m, na dno vhodnega šahta.
Na dnu dva velika balvana, pod balvani ob steni špranja, spodaj prostor….ohohoho!! Stena za špranjo vsa v karfijoli! Srce mi je začelo utripati hitreje.
Špranja je bila precej ozka in bi brez posega težko prišel skozi. Z kladivcem za opremljanje mi je uspel za silo razširit zadevo da sem lahko prišel skozi.

Zadaj večji prostor iz katerega sem vrgel kamen naprej v poševen ozek rov, kamen pade cca 20m. Ampak bo precej za širit si mislim…Vseeno zlezem pogledat od blizu….še ožje kot od daleč. Ko se obrnem z namenom da se zbašem nazaj vidim, da rov dejansko zavije za 90°in tam lep meander kot iz Raumerjevih katalogov, dovolj širok, iz njega pa lep prehod v brezno.

Z težavo sem se odpovedal opremljanju nadaljevanja, a kaj ko je ura naznanjala odhod iz jame.
Na hitro posnamem par fotk nadaljevanja in odpraviva se iz jame.

Prvi del jame sem plezal ven pred Nejcem in medtem, ko se on boril z mojo nesrečno prečko, sem šel pogledat  zanimivo okno takoj pod začetkom vzporednega brezna. Je rov, ki se strmo spušča 15m navzdol.  Rov ima po tleh polno blata in zemlje. Ker nisva imela pri sebi nič vrvi sem zadevo pustil za drugič, saj sem se bal da bi lahko imel probleme priplezati nazaj.

Za nazaj se odločim razopremit vhodni del od prehoda v vzporedno brezno navzgor, ker je tako kot je precej nevarno. Poskušam si zamisliti kako naj bi bilo prav in nimam nobene pametne ideje, kako lahko sploh varno opremimo vhodni šaht.
Mislim, da bomo za varno raziskovanje biti pazljivi in se v vhodnem šahtu čakati na varnem ne glede kako opremimo.
Ven sva prišla malo čez polnoč. Kličeva Božota, da potrdiva izvoz iz jame in glej ga zlomka Božo je že preklopil v panic mode in budil ljudi okoli.
Še zdaj ne vem ali je iskal samo izgovor, da pride pogledat v jamo ali na pivo ali smo se samo slabo razumeli. Imam v mislih, da sem mu rekel da bova zunaj ob polnoči, ma da se lahko zavleče do dveh zjutraj.
Kakor koli, lepo je, ko veš, da prijatelji skrbijo zate!

V neznanih globinah uživala Nejc in Matej

Prvomajska jamarija v Črnjavah

Takoj po 8h smo se ekipno zbrali na zacetku vlake jaz, trojica Pintar, moska trojica Bencina, Maffi in Erik, Edi in Blasko z Nero in se po skupinskem fotkanju s kosarico dobrot odpravili do Mitruskajje. Tam smo se razorozili, opremili in v kombinacijah odrasel – otrok – odrasel – otrok….odskakljali v globine.

Read More

Vrh hoje, južna stran 17.4.

Sicer smo imeli ta vikend odprt dolg do Brezna na vlaki pod Vrhom hoje, ampak posadka ni bila popolna. Nesrečni kamen, ki nam je zadnjič tako globoko in dooolgo padel noter bomo šli iskat drugič z Erikom, ker je tako lepo in prav.
Blaško je namesto severne strani grebena predlagal jug češ, da ima tudi tam ogledane lukne. In smo se takoj strinjali.

Read More