Jama, ki ne vemo kako se kliče in jo je dobil Maffi enega sončnega lepega dne, ne da bi vanjo padel (31.8.2024)

V jamo se nismo odpravili ob sedmih zjutraj. Jokl je namreč večer prej, takoj po prihodu, ko sva z Anito že skoraj ujela temo na poti proti Skalarju, hitel razlagati o Zubravki (da mora tisto travo, ki jo vidiš notri in da tisti specifični okus najprej en bizon oscati, ki da ga v Evropi imenujemo zober), vodki in štorijah, ki jih je doživljal s Poljaki.

Pri degustaciji nisem sodeloval. Sem pa iskal prav za to jamo namenjen štrik, ki ga ni bilo nikjer. Ko sem vstopil v klet me je skoraj sezulo. Cela klet je bila vzorno pospravljena in pometena. Le štrika in fiksov, ki smo jih butnili dva tedna prej na polico ni bilo dobiti. Stvar se je na koncu srečno končala

V jamo smo se odpravili optimistični in otovorjeni. Proti dol smo par starih stvari preopremili, par pokritizirali in jih pustili za pozneje ter pametovali. Ugotovili smo, da brezna in dvorane nimajo imen in, da bomo danes to popravili.

Zadnjič nam je štrika zmanjkalo na 197m in začeli smo prav tam. Zakadili smo se k črnini, ki se je poševno dol med bloki začela z vhodom skozi res ozek meander. Kar nekaj časa smo zapravili, da ugotovimo kje je prehod najširši. Kamen je letel mučo in Jokl se je okorajžil in predlagal ime Moja Mojca (najprej je mutil nekaj v smislu moja mici, a sva ga z Anito takoj nasrala, da se je v hipu predal). Prepih je bil hinavsko močan in hitro sem opazil sicer neverbalen očitek naj pohitim z vrtanjem, ker da zebe.

Spajsal sem se skozi in v globini začel šteti luknje. Nisem se mogel odločiti kam. Zanihal sem na en balkon in počakal druga dva. Anita je kot zadnja zanihala še v eno luknjo in vrgla kamen, ki se je globoko odkotalil. Vseeno smo se odločili, da gremo naravnost dol. In je šlo. Le vedno ožje je postajalo. Jokl je v kotu majhne dvoranice dobil nadaljevanje in je spet šlo. Do Reharjevih ploščic (tako ravna kamnita tla imajo le peroni v Postonjski jami), kjer smo naleteli na 10-30cm močno zakarfijolano poko-meanderček po katerem je cca meter pod nami odtekal potoček. Te poke je videti dobrih šest metrov. Jokl je rekel f*** in po frisih nam je bilo videti, da smo razočarani. Reharjeve ploščice so na cca 320m. Anita se je spajsala v pritočni meander in zagledala en kamin, ki pa verjetno pride iz zgornjih dvoran.

Jama je mrzla in prepih je povsod močan, tudi v Reharjevih ploščicah. Krušljivost je skoraj nična. Blata ni, le bela siga.

Sklenili smo da moramo drugič preveriti Anitin nihaj in ugotoviti kam pada kamen.

Poročilo spisal Matjaž Pintar

Jamarili so: Matjaž in Anita Pintar, Jokl; zunanja ekipa Mojca, Lena, Neca

Brezno Vstala primorska, 25.11. – 26.11. 2023

Udeleženci: Miha Prudič, Jaka Peteh, Bogomir Remškar (JDDR Ajdovščina), Patrik Gleščič (JDDR
Ajdovščina)

V petek 17.11.2023 je Miha na sestanek prišel z obvestilom, da ga je Bogomir “Božo” Remškar iz
JDDR Ajdovščina, povabil na raziskovanje brezna “Vstala Primorska” in da naj povabilo razširi tudi na
ostale člane JD Rakek. Brezno je raziskano do globine -400 metrov in da še vedno “šiba”. Z
navdušenjem sem potrdil udeležbo za naslednjo akcijo.

Read More

Sancinovo brezno, 9.6.2023

Okrog 13.00 smo vstopili v Sancinovo brezno. Oblaki nad Goro so delovali kar precej nevihtno. A smo bili optimisti.
Ožina na dnu je bila v pol ure pretolčena. Zadaj pa nekega obetavnega nadaljevanja ni bilo. Na dnu grušč. Ena ožina kjer si videl pol metra naprej. Kamen ni padel nikamor. Po dnu voda. Prepiha ne sploh.
Padla je odločitev da Atino razopremimo in gremo takoj v vzporeden šaht na -150 m. Matjaž in Maffi sta šla naprej, jaz sem razopremljal. V Abrareharamu sva se videla in slišala z Matjažem , ki mi je skozi okno povedal da s tudi vzopreden šaht 50 m nižje zapre.

Read More

Sancin gre

Včeraj sva z Edijem šla v Sancina. Na prvi polici v Abrareharamu na
globini okrog 150m je vhod v glooobok šaht. Vhod je potreben rahle
obdelave. Zato nisva šla noter.

Nadljevala sva v oknu 30 m nad dnom. Tam smo že na prejšnji akciji
dobili nadaljevanje. Ozko brezno v prelomu se malo razširi in spusti
okrog 40 m. Gre mimo “starega dna” (304m).

Brezno sva poimenovala Atina. Saj sva se ves čas zabavala s ploščicami,
ki so bile napačno nameščene na fixe. Le kdo jih  tako namestil? To je
nagradno vprašanje.

Dno Atine je podorna zadeva. Z leve in desne prideta dva šahta. Med
bloki sva se spustila še okrog 10 m. Sancin se nadaljuje z ožino (ena
akcija) zadaj se vidi 5 m nekaj podobno meandru, lahko pa da je še vedno
podor. Prepiha ni.

Vse sva izmerila in tudi malo filmala.

Jamarila Edi Benko in Božo R

Vabljeni k ogledu filmskega gradiva posnetega na akciji.
V glavnih vlogah: Božo Remškar in Edi Benko.
Montaža in režija: Claudio Bratos.

Odgovor na nagradno vprašanje:

Daljši posnetek akcije:

 

Gre, Gre….

V petek zvečer je bilo na Kaninu suho in toplo jesensko vreme.V kratkih rokavih smo opravili nočni pohod do Vstale Primorske. V spodmolu smo postavili jamarski bivak in ob 1h že uživali v blagodejni masaži kamnov pod armafleksom.
Po celostni vzpostavitvi harmonije z energetskimi točkami apnenca nam je zjutraj izpuhtela vsa volja za rano bujenje. V jamo smo se odpravili ob 9h.
Read More

Vstala Primorska, 4.10.2022

Včeraj sva bila z Reharjem v Vstali. Z jutranjo žičnico gor. Okrog 10.40
šla v jamo.

Malo preopremila ta velik šaht, ki ima zdaj ime Kamenčiči. Nadaljevala
sva v malem breznu 10 m, kjer precej prši voda. Jama se nadaljuje z
prepšinim meandrom.  Ta ima eno ožino, ki bi jo bilo dobro malo
obdelati. Za ožino se odpre šaht kjer še bolj prši.
Read More

Vstala Primorska pada

Brezno smo našli konec oktobra 2014. V naslednjem letu smo v 13 akcijah razširili precej ozkih prehodov. Ko je že kazalo, zdaj pa bo jama zašibala, nas je na dnu 7 m globokega brezenca razočaral ozek in doooolg meander. Odmev iz mendra je obetal. Slišalo se je booookaaaa. Rehar  nad jamo ni obupal ter vsako leto organiziral nekaj akcij. Read More

Obisk Huslove pečine, 12.3.2022 – poročilo Matjaž Pintar

Na priporočilo Claudiota v soboto zjutraj pičili za Orlek, dokler ni pri Xari počila cevčica od vode, potem malce postali in debelo gledali, na cilj prišli s polurno zamudo in z drugim avtom.
Odpešačili proti Huslovi pečini, da si ogledamo jamo in nova odkritja v njej. Se malce udarili z mulci kdo bo v ožini najprej kopal in ril naprej. Jasno, zmagala je mularija. Akcijo končali ob cca šestih. Anton se mi je zdel nekako zdolgočasen in (verjetno) tudi malce razočaran. Jebatga, videl je kaj pomeni velik procent jamarstva. Ležati v ozkem rovu in se probat preriti po cm najprej. Plus je bil sicer to, da je bila zemljina popolnoma suha, jama topla.
Glavni tega dne je bil Matej Husu, nadvse prijazen fant, jamar in domorodec iz Orleka, ki pozna teren in jame tam okoli kot svoj žep. Skupaj smo bili že v Sancinovi jami prejšnji teden vendar takrat ni bilo prilike za kakšen pogovor. Njega in kompanjone smo povabili tudi na naš teren.
Ko so se sence že začele daljšat je prišel pogledat pred jamo tudi Ludvik Husu, Matejev oče.
Grega, Erik, Matej, Anton, Emil in jaz

Obisk Sancinove jame (6.3.2022) – poročilo Matjaž Pintar

Prejšnji teden smo bili na povabilo Claudiota v Sancinovi jami pri Bazovici. Spet smo Pintarji prišli tazadnji (ma tri minute pred rokom!!), ker smo, kako bi to rekel, zapalamudili na parkiriščih in tistih ozkih ograjenih poteh pri Maestosu brez vsakršnih oznak. Da nismo edini, nam je zagotovila gospa v hišici, ma rampe nam tudi ni hotela odpreti. V lukno smo šli zadnji in zadnji tudi ven prišli. Tehnično gledano je pravzaprav to bil Claudio, ki je zaklenil prton. Čudovita in lahko bi komot rekli celo kičasta jama (v pozitivnem pomenu). Če bo šansa se vsekakor priporočamo za ponoven ogled.
P.S.: Sicer pa je Sancinova jama dvignila veliko prahu v našem zamejstvu in velja za imenitno odkritje. Reportažo o njej dobite v reviji National Geographic. In to ni majhna stvar. 
Imenuje se po častnem  članu našega jamarskega društva Stojanu Sancinu, velikemu jamarju, ki ga žal ni več med nami. Soodkritelj jame je Claudio Bratoš iz Boljunca, pravtako jamarska legenda z veliko začetnico in super možakar, ki je pred kratkim postal član našega jamarskega društva. Jamo je odkril in odkopal s kompanjonom Krausom iz Trsta. Jama ima četro največjo dvorano na Tržaškem krasu.

Claudio, Matej, Saša, Tina, Edi, trije Novomeščani, Anita, Emil in jaz