V petek zvečer je bilo na Kaninu suho in toplo jesensko vreme.V kratkih rokavih smo opravili nočni pohod do Vstale Primorske. V spodmolu smo postavili jamarski bivak in ob 1h že uživali v blagodejni masaži kamnov pod armafleksom.
Po celostni vzpostavitvi harmonije z energetskimi točkami apnenca nam je zjutraj izpuhtela vsa volja za rano bujenje. V jamo smo se odpravili ob 9h.
Na vrhu Kamenčičev smo namestili dodaten odmik.
Na dnu Studenčičev, kjer sva zadnjič končala z Božotom, smo se skušali odmakniti liniji padajoče vode v breznu in pristali v gnili skali, ki jo na steni drži plast blata. Smer opremljanja smo očistili, kolikor je bilo možno.
Enotno brezno se po cca. 30m na dnu razdeli na 5 brezen. V dve manjši (od teh se eno najbrž kmalu konča) prši voda, največje in najgloblje je še bolj gnilo kot to, iz katerega smo prišli, četrto se tudi najbrž konča, peto je bilo zamaknjeno pod kamrico s suhim rovom nekaj metrov nad tlemi. Vsa ta dognanja smo dokazali s sofisticirano metodo metanja kamnov.
Žan se je najprej stlačil v rov nad kamrico in prišel do novega suhega brezna, ki ga je opremil Fratnik. Brezno bi morali na globini 18m – zmeril Fratnik z metodo vozla na vrvi – malo poširiti, zadaj se vidi razširitev. To naj dela kdo drug z več volje, zato smo ta odsek razopremili.
Nadaljevali smo v suhem širokem breznu pod kamrico. Globina približno 15m. Po krajšem stopnjastem pobočju se izteče v novo brezno, ki pa je skoraj zagotovo povezano z največjim gnilim breznom zgoraj. Spet rezultat sofisticiranih metod. Malo nad dnom tega zadnjega brezna se je Žan povzpel do širokega meandra. Pot naprej mu je preprečil skalnat rogelj, ki ga bomo naslednjič odbili z macolo. Ta rov lahko pade v enega od zgornjih petih brezen ali pa kam drugam.
Fratnik je pred povratkom na površino izjavil: ‘Ta jama kar gre, gre…’, zato smo nove dele poimenovali v ‘Gre, gre’.
Žan je akcijo dokumentiral s kamero. Merili nismo, vse globine so samo ocenjene. Po občutku smo jamo poglobili za približno 60m, se pravi, da smo zdaj na globini cca 370 do 380m.
Brezno pod nami je globoko še ene 40m. Dimenzije postajajo vedno večje, ostajamo optimistični zmerni optimisti.
Zunaj smo ravno še ulovili dnevno svetlobo in se spet po temi v kratkih rokavih odpravili do Gozdeca.
Raziskovali: Andrej Fratnik iz JSPDT, Žan Žgavc in jaz iz JDDR.
Robert Rehar