Trnovski gozd je visoka kraška planota, del severozahodnih Dinaridov. Dviguje se od 600 pa do 1495 mnv, najvišji vrh Mali Golak. Površina meri okrog 120 km2. Največji del Trnovskega gozda leži med 800 in 1200 mnv.
Večji izviri, ki odvajajo vodo so Mrzlek, Lijak, Podroteja in Hubelj. Tektonski prelomi so botrovali nastanku številnih brezen. Do leta 2004 je bilo na tem področju registriranih več kot 160 jam. Predvidevamo, da jih je vsaj še enkrat toliko neraziskanih oz. neregistriranih. Globinski potencial Trnovskega gozda je ponekod več kot 1000 m.
Jame na Trnovskem gozdu so raziskovali že v 19.st. predvsem zaradi iskanja ledu. V času prve svetovne vojne je zahodni del raziskoval Pavel Kunaver pod okriljem vojske. Iskali so vodo in jame primerne za bivanje. Po prvi vojni so okrog 25 jam raziskali Italijanski jamarji pri tem so jim pomagali številni domačini. Po drugi vojni so tu raziskovali jamarji iz Inštituta za raziskovanje krasa, Logatca, Ljubljane, Tolmina in Idrije. Lahko pa rečem, da sistematičnih raziskav obsežnega področja ni bilo.
Ajdovski jamarji so se že takoj po ustanovitvi jamarske sekcije začeli zanimati za to področje. Vendar je bilo zaradi pomanjkanje opreme in znanja delo nesistematično. Predvsem smo raziskovali jame, ki so nam jih pokazali domačini. Šele po letu 1997 smo začeli načrtno iskati nove jame. Gosta mreža gozdnih poti omogoča dokaj enostavno raziskovanje. Jamarsko društvo Danilo Remškar Ajdovščina je v petih letih na Trnovskem gozdu registriralo več kot 50 brezen. Vendar se je večina brezen po nekaj deset metrih končala v podornem grušču ali ledu. Le nekaj brezen je bilo globljih od 100 m.
Šele po petih letih raziskovanja smo leta 2002 našli obetavno brezno. Poimenovali smo ga Bela Griža 1. Bela Griža pravijo področju kjer se jama nahaja domačini. Ena pa zato ker smo v neposredni bližini našli še več brezen.