V soboto smo brez velikih pričakovanj šli v Matejevo j.o.m. Nabralo se nas je kar nekaj. Anita, Samo, Edi, Gianfranco, Dare in jaz. Matej nas je pospremil do jame. V Dvorani nad Reko smo se razdelili v dve ekipi. Ena je pregledovala blatni podor in kopala v ožini na dnu -220m. Vidi se malo naprej, prepih bolj tako, tako, zoprno delo. Druga ekipa je plezala do okna 5 m nad dvorano, nekje na globini -205 m. Dare je svojo krstno plezarijo izpeljal odlično. Okno je majhna polica, ki se je takoj prevesila v brezence fi 1×0,5 m, iz katerega je vleklo. Okrog 15 m nižje se je odprla dvorana, ki jo krasi en velik kapnik, dno pokriva blato. Zaenkart je še brez imena. V dnu voda odteka v ozko špranjo. Tu se v stropu odpira kamin 5 m, kjer se vidi morebitno nadaljevanje. Malo višje v dvorani se vidi naprej še vsaj 15 m, a je bilo pobočje prestrmo in preblatno. Opreme pa nam je zmanjkalo. To je drug velik vprašaj, ki ostaja za naslednjo akcijo. Popoldne smo pripujsali ven.
V Orleku so nas Matej in domačini postregli z štrudlom in penino. Nadaljevali smo v Sežani s pi. in pi. Častil je Matej. Jamo smo poglobili vsaj za 10 m in jo podaljšali na okrog 400 m. Nismo merili. Super akcija, lepa jama, odlična družba, dva velika vprašaja ostajata….
Zapisal: Bogomir Remškar
