{"id":674,"date":"2021-07-31T16:46:12","date_gmt":"2021-07-31T14:46:12","guid":{"rendered":"http:\/\/www.jddr-drustvo.si\/?p=674"},"modified":"2021-07-31T16:46:12","modified_gmt":"2021-07-31T14:46:12","slug":"novice-izpod-kanina","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.jddr-drustvo.si\/index.php\/2021\/07\/31\/novice-izpod-kanina\/","title":{"rendered":"Novice izpod Kanina"},"content":{"rendered":"

Ob osmih zjutraj, ko je pri\u0161el helikopter res ni kazalo dobro. Smo se \u017ee psihi\u010dno pripravljali in bodrili, da bomo pa v \u010detrtek ali petek probali \u0161e enkrat in, da kaj sploh bo to, spravit vso robo \u0161e 1x v kombije. Tudi Rehar je kazal, da je zadeva nadvse resna in se je posmejal samo \u0161e rutinsko in precej na suho. Ko je pilot pogledal proti zamegljenemu Kaninu je rekel, da pejmo raje na kofe. In so \u0161li. Potem smo ostali sami, s tremi velikimi kupi robe in parkiranim helikopterjem. Sicer se je parkrat megla dvignila za par minut, ma morala je bila nizka. Potem se je po deseti za\u010delo dogajati. Megla se je malce razblinila in videli smo posadko kako se nam po\u010dasi, le\u017eerno pribli\u017euje in kar imelo nas je da bi jim zakri\u010dali ‘dejmo mal bel hitro, a ne vidite da se jasni’ ampak, z njimi se ne gre zajebavati na tak na\u010din. Da nas kam ne po\u0161ljejo, seveda. In potem je pilot odlo\u010dil ‘pa dejmo probat’. Na Kaninu je bilo vse bolj jasno. In potem je bil brifing odpenjanja in zapenjanja in varnosti prepenjanja na helikopter in se je vleklo in gor se je spet Skalarjeva ko\u010da pogreznila v meglo. In vsi smo bili nestrpni in si govorili (seveda,tiho, da posadka ni sli\u0161ala) ‘dej pustite uklinac \u017ee to in zalaufaj propelerje \u017ee enkrat’. Potem je \u0161la prva runda gor in druga in tretja in je zalaufalo u nulo. Najprej na\u0161a roba, nato \u0161e ljubljanska. Nazadnje smo \u0161li \u0161e vsi mi in ker se je na Skalarju meglilo nas je kot v kak\u0161nem filmu, kjer helikopter lebdi tik nad zemljo in komandosi ska\u010dejo ven, pustil nekje na Kaninskih podih na pol poti do bivaka.<\/span><\/p>\n

Mi trije smo se odlo\u010dili da prespimo gor. Jokl, Rehar, Oto in \u017dan, da grejo dol in da spotoma ponesejo \u0161e tri helikopterske mre\u017ee. Vsak petdeset kil baje. In so jih odnesli proti postaji D. Na koucu, \u010dez rame. Sicer so stokali \u017ee po par deset metrih ampak je \u0161lo. Si velja zapomnit za drugo leto, \u010de bo crknila \u017ei\u010dnica ali helikopter. Ne mislim tehnike no\u0161nje, ampak imena!<\/span><\/p>\n

Proti ve\u010deru smo pospremili Potrpina in \u0160inija do Skalarjevega brezna. Mislili smo sicer, da sta prasici, ki sva jih z Anito pomagala tovorit njuni. Smo izvedeli da so last posadke, ki naj bi naslednji dan \u0161la v rolling stones in da sta Potrpin in \u0160ini pravzaprav njihovi \u0161erpi in podizvajalca, mi pa podpodizvajalci. Tudi v redu he,he. Nazaj grede nas je dobro opralo.<\/span><\/p>\n

Ko smo v ko\u010di, zve\u010der na toplem pri \u0161pargetu modrovali in nakladali tudi o hrani in napitkih in navadah nasploh, mi je Mateja mimogrede omenila, da \u0160ini pije izklju\u010dno sladkano kofe \u010deprav se mu okus \u0161e kao ni povrnil in da nesladkanega kar zavrne. Jaz sem protestiral, da to seveda ni res in da sem mu zjutraj v Bovcu prinesel kofe, ki ni sladkano, ker sem pozabil vzet cuker in da ga je spil. ‘Pa si mu rekel, da je brez cukra’ me je vpra\u0161ala. ‘Seveda nisem’ sem odvrnil. ‘No vidi\u0161’ je rekla in priznam, da sva se kar malce z rokami po kolenih potolkla in hinavsko hahljala.<\/span><\/p>\n

Drugi dan so \u0161li v Skalarja \u0161e ostali: Yuri, Mateja, Klemen in Jure. Za tri dni,do petka.<\/span><\/p>\n

Mi trije smo \u0161tudirali kaj narest. Zunaj je rosilo in kazalo na konkreten de\u017e, pihalo in meglilo. Poklical sem na \u017ei\u010dnico in gospodi\u010dna je rekla, da zaradi slabega vremena ne vozijo in da imajo tudi izredni remont zaradi udara strele, tako da imamo pravzaprav 2x zajeb. Potem sem ji omenil, da nismo turisti ampak jamarji.To je v sekundi spremenilo situacijo in gosp. mi je dala \u0161tevilko njihovega \u0161efa, ki je pa bil \u017eal nedosegljiv. Z Anito sva razpravljala o scenariju \u0161e ene prespane no\u010di v ko\u010di in da konec koncev morava po\u010dakati tudi dvojec, ki naj bi trogal iz Skalarja proti ven, ker naj bi se Potrpinu mudilo domov in bi bilo prav da gremo skupaj na \u017ei\u010dnico, ker je to edina mo\u017ena vo\u017enja danes. Potem je poklical gospod \u0161ef in rekel, da lahko gremo z \u017ei\u010dnico, da je obvestil fante in da naju \u010dakajo na postaji D do 13h. Takrat zalaufajo in grejo dol. Sem mu odvrnil, da super in res hvala, ampak \u010dakamo \u0161e dva da prideta iz lukne, ki bi tudi \u0161la dol in da je tukaj megla in de\u017e. Je rekel,ok, da \u010de se odlo\u010dimo, da javimo in odlo\u017eil. In smo malce skozi okno gledali in se praskali in nismo vedeli kaj bi. In smo se odlo\u010dili da gremo.Na karton smo napisali sporo\u010dilo Potrpinu in \u0160iniju, jima pustili toplo kavo in topel \u010daj ter sporo\u010dili el comandanteju, da jima po\u0161lje sms.\u00a0 Napravili smo rukzake, se je pa zapletlo pri obleki oz. de\u017eni za\u0161\u010diti. Jaz sem sicer imel novo, \u010dudovito, \u0161minkersko goreteks jakno, ki baje zadr\u017ei konkreten vodni stolpec, Emil in Anita pa samo navadni vetrovki, ki \u0161e za veter nista dobri kaj\u0161ele za de\u017e. Dodatna roba nas je sicer \u010dakala na suhem v avtu na parke\u0111otu v Bovcu, kar je posledica vzdu\u0161ja pred poletom oz. kako trdno smo bili prepri\u010dani, da gremo gor. Niti vse svoje robe nismo vzeli. Zunaj je pa scalo za vse \u0161olde in v sto metrih bi bila mokra do gat. In mi je padlo na pamet. \u0160el sem po dve smetarski vre\u010di (novi!, da ne bi komu padlo na pamet kaj druzga), natrgal luknje za roke in glavo ter sina in \u017eeno opremil kot se \u0161ika. Sicer sem \u0161tudiral, kaj bi rekel naklju\u010dnemu mimoido\u010demu, \u010de me bi tako \u0161minkersko oble\u010denega vpra\u0161al kaj nosita \u010dez trup tisti dve osebi ampak, sem pomislil, da gotovo v takem vremenu ne bom nobenega sre\u010dal in, da je ta skrb odve\u010d. Na glave smo si dali jamarske kahle in pi\u010dili proti D. Baje je lepo delovalo. Anita, da je sicer bila mokra, ampak od potu. Tam smo bili v pi\u010dle pol ure. Fantje so nas nalo\u017eili v kabine in rekel sem ‘zdej pa lohk \u0161\u010dije kokr \u010de’. In je nehalo padat.<\/span><\/p>\n

\u010ce bi talal \u0161olske ocene bi posadka helikopterja dobila \u010disto petko, posadka \u017ei\u010dni\u010darjev pa odli\u010dno absolutno in rundo. Najlep\u0161a jim hvala.<\/span><\/p>\n

Matja\u017e Pintar<\/p>\n