{"id":653,"date":"2021-07-31T16:39:59","date_gmt":"2021-07-31T14:39:59","guid":{"rendered":"http:\/\/www.jddr-drustvo.si\/?p=653"},"modified":"2021-07-31T16:40:32","modified_gmt":"2021-07-31T14:40:32","slug":"trst-je-nas","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.jddr-drustvo.si\/index.php\/2021\/07\/31\/trst-je-nas\/","title":{"rendered":"Trst je na\u0161"},"content":{"rendered":"

V\u010deraj smo \u0161li od blizu pogledat Trst je na\u0161 Anita Toni in jaz. Naj takoj povem, da smo dno le tega uspe\u0161no osvojili brez kak\u0161nih velikih problemov, le cajt, ki smo ga porabili, akhmmm, ne vem kako bi se izrazil, nam ni glih v ponos. O\u010ditno smo udarili krepak turisti\u010dni tempo. Bela Gri\u017ea za tiste z majhno koli\u010dino jamarskih km ni ravno enostavna jama. \u017de vstopno brezno ima 70m, potem so tu ozki meandri,par 30m breznov in na koncu 160 metrska diretisima s prvim \u0161usom 50m po zraku. Na\u0161 predvideni \u010das 6-8 ur naj bi bil sicer preoptimisti\u010den \u017ee v \u0161tartu, so nam vedeli poznavalci ex post! povedati. Problem je v tem, da sta Edi in njegov dolenjski so\u010do rabila 3-4 ur (zdaj mislim, da sta po \u0161trikih o\u010ditno tekla) in smo njihov dose\u017eek vzeli kot podlago za izra\u010dun ter da nam ni nobena jamarska \u0111omba ugovarjala. <\/span><\/p>\n

<\/p>\n

Dol je \u0161lo brez zapletov. Ob povratku na povr\u0161je sem vztrajal na zadnjem mestu, za Anito in \u0161ele ko je ona na polovici dobesedno znorela name, da moram iti naprej in takoj ven ter obvestiti, da je vse ok in da smo le pozni, sem se prvi\u010d zavedel koliko je pravzaprav ura. A je bilo \u017ee prepozno. Domi\u0161ljija in adrenalin so mi sicer za\u010deli risati re\u0161evalce, gasilce in policaje pred jamo. Prpa je delala na polno, zato sem na hitro stisnil mimo Tonija in \u0161pricnil ven. Pred izhodom sem razmi\u0161ljal kaj bi \u0161e lahko \u0161lo narobe in si s tem pri\u010dakovano sugeriral, da sigurno ne bom dobil signala. Podzavestna prerokba se je seveda takoj uresni\u010dila in \u017ee \u010dez nekaj trenutkov sem kot majmun iskal \u010drtice na telefonu in potem lovil signal in sapo tekajo\u010d sem in tja ter gor in dol v pobo\u010dju nad jamo. Signal je namre\u010d zjutraj pred jamo lepo deloval. Kon\u010dno ulovim signal, vendar ‘akcije’ ne morem ve\u010d preklicati. Rehar javi da so z Edijem in Nejcem \u017ee na poti in da smo \u017ee dve uri v zamudi. Potem se spet odpravim k breznu in tulim dol Toniju. \u010cakam. Ni\u010d. Dam se v desonder in se spet odpeljem po prvem \u0161ahtu navzdol. Ko se odpenjam, zasli\u0161im glasove v meandru. Skoraj zakolnem (ma nisem) in se spet odpravim ven. V Wajdu\u0161no pridemo po temi.<\/span><\/p>\n

sicer pa: parkrat smo se izgubili, parkrat zaplezali v napa\u010dne rove, tudi na neke slepe \u0161trike smo se vpenjali, pa neki \u017eici smo sledili, ki ni peljala nikamor; desonderji so se zatikali na mokrih \u0161trikih in niso lepo drseli oz na momente sploh niso hoteli; Aniti se je zdel \u0161trik na vrhu Trsta (tista petdesetka) precej zdelan; jaz sem se za\u0161trikal na predzadnjem \u0161tantu v Trstu in sem se med samore\u0161evanjem vse bolj zapletal v gurtne, popkovine in krol, gor pa se nisem mogel dvigniti niti za dva cmja, ko sem \u017ee skoraj obupal in hotel potegniti zadnje oro\u017eje iz prasice (dva stara alpinisti\u010dna prusika ukrojena na mojo mero) sem pogledal navzdol in videl glavnino problema – prasica se mi je ovila okoli \u0161trika in me ni spustila gor, problem sem potem takoj re\u0161il in priznam, da sem ob tej prilo\u017enosti debelo preklinjal in da me je Anita zaradi tega obilno in bogato napi….a (z izbrano omikanimi besedami, seveda, ampak s srepim pogledom) in sem ji moral zaobljubiti pokoro, sam sicer trdim, da je sokrivec za to situacijo malce tudi Toni, ker on ne preklinja sploh, zato sem jaz pokasiral \u0161e za njega ter izpadel \u0161e ve\u010dji butec; trogali smo jeda\u010do in pija\u010do, pili in jedli (vsaj jaz) bolj malo, vlekli dol in gor \u017eeleznino in majlone, ok, je dobro za kondicijo; \u0161triki so na ve\u010dih krajih nacefrani, Aniti se je na povratku zabila ro\u010dno pri\u017eemo v vozel in je vzelo kar nekaj \u010dasa, da jo je z vztrajnostjo uspe\u0161no re\u0161ila, Toni ni skuhal nobene in je jamaril v nulo; tista kvadratna luknja v stropu Trsta je res impozantna in razgled z nje je verjetno fantasti\u010den, dno sem le slutil, ker je bil moj nitecore \u017ee malce na\u010det zaradi fotkanja, Anita pravi, da je \u0161trik tam, kakor bi se reklo, krepko zdelan in da jo je v prvih metrih petdesetmetrce kar malce stisnilo zaradi tega; kakorkoli, jama je lepa in drugi\u010d jo, kljub vsemu, udarimo na 440, do konca vrvi, tudi mi jo zdaj poznamo, zato se bomo lahko \u0161e bel \u0161pilali turiste in \u0161e bogato \u010dasovno rezervo si bomo vzeli zapovrh, seveda, Anita \u017ee trenira <\/span><\/p>\n

in hvala Nejcu, Ediju in Reharju<\/span><\/p>\n

bili v jami Toni, Anita in jaz.<\/span><\/div>\n

\nMatja\u017e Pintar
\n<\/span><\/div>\n
\n