V soboto smo se pisana dru\u017eba mudila na Kovku, kjer smo raziskali nekaj novih jam.<\/p>\n
\nDopoldan smo se le z te\u017eavo dobili…komunikacijski mrk je povzro\u010dil, da smo en drugega \u010dakali vsak na svojem zbirnem mestu …<\/p>\n
Prva naloga na\u0161e misije je bila raziskati brezence ob cesti, ki mi ga je tast Ivan pokazal prej\u0161nji vikend.<\/p>\n
Parkirali smo avte, za\u010deli lezti v opremo in kaj kmalu smo ugotovili, da so vremenarji precej zgre\u0161ili z klavrno vremensko napovedjo. Med \u010di\u0161\u010denjem vhoda in opremljanjem smo se lepo greli na soncu in poslu\u0161ali poezijo pritrkavanja na kamen (tik,tik,tik). Zvo\u010dno podlago sta izvajala na\u0161a najmlaj\u0161a virtuoza in nadobudna raziskovalca Erik in Emil na jurskem apnencu z uporabo jamarskih kladiv.<\/p>\n
Mafi se je prvi spustil na dno in povedal \u017ealostno novico, da se brezno po 30 m kon\u010da.<\/p>\n
Za njim sva se odpravila \u0161e Matja\u017e in jaz. Iz dna se v smeri 350\u00b0 dviguje \u0161e en kamin, cca. 6 m vi\u0161ine.<\/p>\n
Glede na smer in ne-prepih smo se odlo\u010dili, da zadeve ne plezamo.<\/p>\n
Poskusimo z merjenjem, ampak kmalu ugotovimo, da pri dveh paketih baterij ni niti ene polne.<\/p>\n
Odpeketamo ven in brezno razopremimo, saj sta tata sklenila, da je brezveze spu\u0161\u010dati v jamo \u0161e otroke, saj ni ni\u010d kaj zanimivega za videti, samo eno pritrdi\u0161\u010de in bi nam vzelo preve\u010d \u010dasa.<\/p>\n
Seveda se mladi\u010da nista strinjala z odlo\u010ditvijo, zato smo jim predlagali alternativo…sklenemo da gremo pregledat \u0161e teren S, SZ od vrha hoje, ki sem ga opazil lansko poletje in tam dobil nekaj potencialih vhodov.<\/p>\n
Sede\u017ee avtov oble\u010demo v najlon in se z opremo na sebi prepeljemo par kilometrov vi\u0161je, parkiramo in \u010dez par minut Pintarjeva kofetjera \u017ee bruha super kavico.<\/p>\n
Spakiramo robo in gremo proti nalogi \u0161tevilka dve. Teren je neverjeten – iz vrta\u010de v vrta\u010do, polno kamna in \u0161krapelj. Celotno obmo\u010dje je bilo na golo posekano med sanacijo po \u017eledolomu.<\/p>\n
Ustavimo se pri znanem neraziskanem breznu na vlaki, katerega vhod je potrebno raz\u0161iriti.<\/p>\n
Noter zbutamo par kamnov, ki kar ne nehajo padati … speleohol \u0161prica v \u017eilo! Juniorja \u017ee ru\u0161pata po skali, ki zapira vhod in ju le s te\u017eavo spravimo naprej.<\/p>\n
Namenjeni smo proti dvojni vrta\u010di, med katerimi je stena in skoznjo potekata dva rova.<\/p>\n
Zadeva je fascinantna, na dnu \u0161e ogromno snega, iz poli\u010dke na koncu rova gledamo desno, levo, in navzgor … povsod se zdi, da je tam jama.<\/p>\n
Na stenah opazujemo podpise in letnice vklesane v steno (1974, 1986, …).<\/p>\n
Pripravimo opremo, da se spustimo \u010dez tri metrsko stopnjo na dno druge vrta\u010de in kmalu ugotovimo, da smo pozabili sveder od 8. \u0160e dobro, da imamo sveder za svedrovce in par svedrovcev… hmm…nimamo pa kajlic in nabija\u010da.<\/p>\n
Stopnjo opremimo z gurtno okoli roglja.<\/p>\n
Tola\u017eim se, da ker nimamo opreme, bo spodaj zagotovo ogromen brezen.<\/p>\n
Prvo otroci, spustita se Emil in Erik, nato jaz, sledijo odrasli.<\/p>\n
Desno v kotu prelom, ozka razpoka, led in brez prepiha. Par metrov vi\u0161je kevdrc, ki se kon\u010da brez prepiha. Spodaj desno \u0161pranja, ne vidim ni\u010d zanimivega. Grega nato tukaj dobi dve stari prepereli lopati … ni nam jasno, kaj bi lahko delale tukaj.<\/p>\n
Z Anito, Erikom in Emilom se odpravimo iz vrta\u010de, med potjo priplezamo do ravnega platoja, na robu katerega dobimo oglje.<\/p>\n
Naredimo teorijo, da so oglarji med kuhanjem oglja, ki je trajalo nekaj dni, raziskovali na dnu vrta\u010de, tja hodili po vodo in pustili lopate tam.<\/p>\n
Emil in Erik ta\u010das \u017ee smukneta naprej in kri\u010dita, da sta na\u0161la brezno.<\/p>\n
In res, \u0161e eno brezence. Preplezam 3 m stopnjo, spodaj je \u0161e ena 6 m. Kaj je naprej izvemo drugi\u010d, ko brezno opremimo.<\/p>\n
Med tem sta Grega in Matja\u017e med vra\u010danjem iz vrta\u010de dobila svoje brezno. Grega ga je raziskal na fraj, zadeva se kon\u010da.<\/p>\n
Odpravimo se proti avtom, med potjo se spustimo \u0161e v N (mnogo) vrta\u010d. Ker ka\u017ee, da bomo na tak na\u010din do avta potrebovali \u0161e najmanj 24 ur, sklenemo, da gledamo samo \u0161e v tla in hodimo samo \u0161e po vlakah.<\/p>\n
Ko prispemo do avtomobilov, me tam \u010dakajo Vanja, h\u010derka Metka in tast, ki so zaradi pozne ure pri\u0161li v izvidnico (preden sem \u0161el, sem rekel da ne bom dolgo in imel sem prazno baterijo na telefonu).<\/p>\n
Z Erikom in Emilom se dogovorimo, da se danes ob 11. dobimo pri breznu na vlaki, saj po njuni oceni ne rabita ve\u010d kot pol ure, da prepolovita kamen, ki zapira vhod na pol!<\/p>\n
\u0160koda, vreme danes ne omogo\u010da realizacije.<\/p>\n
<\/p>\n
Dovolj nakladanja, poglejte si raje fotke.<\/p>\n
V glavnem – JDDR ne bo imel te\u017eav z obstojem, jam ne bo zmanjkalo, pa tudi za \u010dlane se ni za bat … mladina je zakon!<\/p>\n
Tabor bomo morali podalj\u0161ati vsaj na en teden, \u010de ho\u010demo raziskati vse kar je odprtega.<\/p>\n
Jamarili\u00a0 Erik, Emil, Anita, Grega, Matja\u017e in jaz.<\/p>\n
Matej Bla\u0161ko<\/p>\n