Nezainteresiranosti za nedeljsko akcijo je poleg vsesplo\u0161nega pomanjkanja \u010dasa verjetno botrovala tudi vremenska napoved. A ker je \u010das dragocen, sem se vseeno odlo\u010dil, da ne bom obupal. Zato sem izkoristil priliko in na akcijo povabil Martina U\u0161aja, katerga jamarska karijera obsega le akcijo v Dobri Nadi kake dve leti nazaj. Po takratni izku\u0161nji sem vedel, da bo jami kos in da bo u\u017eival. O\u017eine sem mu seveda zamol\u010dal.<\/p>\n
Tako sva se po dvo urnem nabiranju klju\u010dev in opreme (sva dosti iskala a malo na\u0161la) ter prehranjevanju, le odpravila proti Predmeji. Mateju sem po poti dal v varstvo vi\u0161ek opreme, Nejcu pa na vpra\u0161anje kdaj bova zunaj rekel: \u0161est ur bova verjetno rabla, mogo\u010de sedem, skratka danes enkrat. Ob tem sem seveda ra\u010dunal, da pred polno\u010djo ne bo panike, hkrati pa sem bil prepri\u010dan da bova do enajstih zunaj.
\nNa “parkiri\u0161\u010du” pod vhodom sva ravno zmetala opremo iz avta, ko je po celodnevnih gro\u017enjah le za\u010delo padati nekaj ledenega a z minute v minuto bolj de\u017eju podobnega. Preden sva navlekla nase vso kramo, sva bila mokra skoz in skoz. Vhod sva ob vstopu optimisti\u010dno pokrila z de\u017enikom. Ker sva bila v Maffiji kon\u010dno na varnem pred kapljevinami, sva si vzela \u010das za inventuro in razporeditev opreme. Tri kladiva, dva nabija\u010da, devet fiksov, \u0161est plo\u0161\u010dic, dve rinki, dva hudi\u010deva kremplja, tri gurtne, ena vrtalka, trije svedri, cel kup svedrovcev, trije fiksi za ve\u010dkratno uporabo in 100m vrvi. Vi\u0161ek sva pustila tam in se podala ni\u017eje. Na dnu prvega brezna Temne snovi sva se spustila v manj\u0161o dvoranico, Martinov hram, s ku \u0161alam vise\u010dim spe\u010dim netopirjem ter rahlim gibanjem zraka ob \u0161pranji, ki se vle\u010de par metrov in izgine za ovinek. Po poti navzdol sva malo preopremljala, predvsem pa vrtala luknje kjer bodo neko\u010d, v bolj\u0161ih \u010dasih, dvojna sidri\u0161\u010da in prevsmeritve. V vodnatem breznu sva se elegantno izognila \u0161kropljenju slapi\u010da in pristala skoraj na dnu cca 35m \u0161ahta, kjer pa je bil potencijalni prehod v tak\u0161nih razmerah neizvedljiv. A sva na polici ob steni zopet ugledala \u0161pranjo ob kateri je bilo zaradi prepiha prav neprijetno stati in vanjo zmetala nekaj kamenja. Po sli\u0161anem sva se z vso vnemo lotila razbijanja \u017eive skale. Na sre\u010do je pametnej\u0161i spet popustil in sva se po skoraj eni uri kon\u010dno lahko zbasala skozi. Zopet sva bila v suhem in tihem breznu globokem preko 30m na dnu katerega ob straneh spet te\u010de voda, na sredi pa stra\u0161i precej\u0161en podor. Po nekaj ponese\u010denih poizkusih sva se le prebila skozi labirint med balvani in se zpet zna\u0161la nad cca 20m suhim breznom. Ker je ura \u017ee priganjala, sva \u0161e pogoltnila pol kilograma napolitank, popila en Monster, na novo najdeno poimenovala Po\u0161ast in krenila navzgor. 50m pod vhodom naju je zopet za\u010delo prati, kot da bi bil zunaj sodni dan. Izgledalo je, da de\u017enik, ki je pokrival vhod, ne pomaga. Zunaj pa na sre\u010do ni ve\u010d de\u017eevalo. Ker sva bila 15min \u010dez rok, sem hotel kar se da hitro odjavit intervencijo, a sem bil prepozen! Skozi gozd sva opazila lu\u010di avtomobila ki se nama pribli\u017euje. Ker v takem vremenu \u0161e rauf\u0161icarji ne hodijo naokoli, sem takoj vedel, da nama prihaja naproti izvidnica re\u0161evalcev s Predmeje. Matej in Nejc sta na Bo\u017eotovo pobudo pri\u0161la preverit stanje na terenu, medtem pa je Robert v dolini \u017ee kopi\u010dil opremo. Zelo mi je bilo nerodno zaradi nastale situacije, predvsem zato ker so fantje morali naslednji dan v slu\u017ebe. Sem se pa ponosno po\u010dutil, ko mi je Martin po poti v dolino dejal: “Pizdarija, samo je fajn \u010de ma\u0161 tako klapo k tko skrbi zate!”<\/p>\n
Grega Maffi<\/p>\n