Poletni jamarski tabor je bil kriv, da je Vstala Primorska dobila resno konkurenco in ji tako ve\u010d nismo namenjali toliko pozornosti ter \u0161vica kot bi si ga zaslu\u017eila. Vse razpolo\u017eljive sile in opremo smo takrat bolj ali manj usmerili k Damek\u010devi Danici.<\/p>\n
No, v jesenskih in zimskih mesecih je zgodba druga\u010dna. Damek\u010devo Danico smo poslali na kratek dopust in s tem za\u010deli sezono bivakiranja v spodmolu nekaj 100 m ni\u017eje \u2013 pred Vstalo Primorsko.<\/p>\n
Kadar se na dru\u0161tveni listi pojavi pobuda za novo akcijo v Vstalo Primorsko, se vabilo za\u010dne nekako v stilu :\u201cPred nami je ponovno vremensko okno. V petek popoldan\u2026\u201d. Ve\u010dkrat se zgodi, da to vremensko okno ostane odprto in brez obiska. Potem se spet zapre in odpre, zapre in odpre\u2026 No, tokrat smo ga izkoristili.<\/p>\n
Dva dni po obilnih bo\u017ei\u010dnih ve\u010derjah smo se v petek popoldan na goro odpravili Bo\u017eo, Karin, Edi in Erika. S seboj smo vzeli skoraj vse, kar nam je padlo na pamet. V spodmolu smo vzpostavili bivak, ki sicer nestrpno \u010daka v sodih pred jamo. Kot skrbno vlo\u017eene sardele smo v \u0161otoru za tri zasedli vsak svoje mesto in bolj ali manj uspe\u0161no iskali prostor vsak za svojo spalko. Po precej pisani debati in po tem, ko smo \u017ee skoraj zatisnili o\u010di, sem se spomnila, da sem morda doma pozabila kombinezon. Kar izstrelilo me je iz spalne vre\u010de proti nahrbtniku, v katerem naj bi ga potencialno prinesla na goro. Kombinezona pa nikjer. Skoraj sem se \u017ee sprijaznila, da bom naslednji dan na povr\u0161ju skrbela za kulinari\u010dne prese\u017eke in lovila vitamin D. Potem pa se je Edi ponudil, da mi bo on posodil svoj kombinezon, ker sem bolj zmrznjene sorte, on pa bo \u0161el v jamo v bolj improvizirani opravi: zimske hla\u010de, vetrovka in vre\u010da za smeti. Malo sem nasprotovala, ampak zjutraj nisem ve\u010d ugovarjala.<\/p>\n
Spakirali smo hrano, opremo in \u0161e nekaj dodatnih obla\u010dil. Pravzaprav smo imeli tokrat \u010disto prave uniforme. Vsi \u0161tirje smo \u0161li v jamo v istem modelu poceni vetrovke, ki nas je re\u0161ila pred tu\u0161iranjem v spodnjih delih jame. Na\u0161 cilj so bile namre\u010d Mokre sanje in morebitna nadaljevanja pod njimi. Na globini okrog 700 m smo si privo\u0161\u010dili ni\u010d kaj dietno kosilo, nato pa nadaljevali z opremljanjem in merjenjem novih delov. Pod lepo opranim breznom nas je pri\u010dakal vodoraven rov, poln blata. Tak\u0161nega kot souffl\u00e9 \u2013 na vrhu skorjica, notri mehko. Ni\u010d kaj prijetno za hojo. Glede na na\u010drt je to zagotovo najbolj vodoraven del v celotni jami, ki pada v ve\u010d kraj\u0161ih stopnjah. Karin in Bo\u017eo sta opremljala, Edi in Erika pa merila. Velika brezna so v tem delu zamenjali mo\u010dno zalomljeni meandri in vizure so se s tem po\u0161teno skraj\u0161ale. Kon\u010dali smo na koncu blatnega meandra na globini -748 m, ki zaenkrat \u0161e nima imena. Od tam se bomo naslednji\u010d spustili navzdol, kak\u0161nih 20 \u2013 30 m ni\u017eje, kjer se vidi in sli\u0161i potok. Morda tisti, ki te\u010de v Boko? Tokrat nismo izvedeli, ker nam je \u017ee drugi\u010d ta dan zmanjkalo opreme, ki smo jo pustili na dnu brezna malo vi\u0161je.<\/p>\n
Okoli 1h zjutraj smo se po sedmih urah vrnili v varno zavetje spalk v \u0161otor pred jamo. Potem, ko smo se lotili vsak svoje pa\u0161te in za sladico izpraznili \u0161e \u0161katlo Kinder \u010dokolad od Karin, smo \u0161e malo pomodrovali, nato pa drug za drugim zaspali.<\/p>\n
Zjutraj nas je zbudilo sonce. Son\u010dni vzhodi v gorah pozimi so \u0161e posebno lepi, ne pa tudi prav topli. Ko se je sonce \u0161e malo dvignilo, pa nas je zvabilo na pobo\u010dja nad jamo, kjer se je prav lepo ogrelo. Kuhanje jutranje kave in zajtrk na soncu. Potem pa \u0161e su\u0161enje bivaka in pakiranje nahbrtnikov.<\/p>\n
Enkrat sredi dneva smo se Karin, Edi in Erika odpravili mimo starega Skalarja proti dolini, Bo\u017eo pa si je za\u017eelel \u0161e malo kaninskih radosti in podalj\u0161al do Ko\u010de Petra Skalarja, kamor so ta dan pri\u0161li tudi Kopr\u010dani. Pri starem Skalarju so nas ujeli \u0161e GRS-jevci, ki so nam postregli s potico in poljskim \u017eganjem. Na poti navzdol smo sre\u010dali \u0161e Maffija in Erika, ki sta bila prav tako namenjena na Skalarja.<\/p>\n
Torej \u2013 jama gre naprej! Pri\u010dakovali smo sicer velika brezna, dobili pa blatne, bolj ali manj vodoravne dele. Vsekakor \u010dakamo naslednje vremensko okno! Takrat morda raje vsi v popolni jamarski opremi, brez pozabljenih kombinezonov.<\/p>\n
Zapisala: Erika Kozamernik<\/p>\n
Jamarili: Bogomir Rem\u0161kar, Karin Rutar, Edi Benko, Erika Kozamernik<\/p>\n