![\"\"](\"http:\/\/www.jddr-drustvo.si\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/14-300x225.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Na ni\u010d hudega slute\u010de nedeljsko jutro, smo se na pobudo predsednice DZRJ Kranj odlo\u010dile obiskati perspektivno in nadvse zanimivo jamo Brezno pri Le\u0161ki planini na oddaljeni Jelovici. Poudarek na oddaljeni, saj se iz Ajdov\u0161\u010dine do Jelovice vozi\u0161 celo ve\u010dnost. Vmes mora\u0161 skoraj trikrat natankati gorivo, tako je dolga pot do tam\u2026<\/p>\n
No skratka, po poti smo se v avto nabasale Astrid, Lana in Erika, s sabo pa smo imele za 15 ljudi prtljage, za 3 tedne kampiranja. Ker \u010dlovek nikoli ni preve\u010d pripravljen pa\u010d. V Logatcu smo si za\u017eelele \u0161e nekaj roglji\u010dev in slanikov enakega okusa, zato smo zavile \u0161e do pekarne Ekremema oziroma Ekremissima, ali nekaj podobnega. Kupljeno smo pozobale do Jelovice (tako dolgo smo se vozile).<\/p>\n
Na Jelovici pa milina \u2013 pti\u010dki, smreke, \u0161e gole bukve\u2026 cel porni\u010d skratka. Brez kave se jamarjenja ne gremo, zato smo si jo najprej skuhale, spet prigriznile in se po\u010dasi odpravile do vhoda v jamo. Sve\u017e zrak Jelovice nas je prelevil v krohotajo\u010do se \u017eensko ekipo, ki je hitreje zbijala \u0161ale kot fikse. \u010ceprav moram priznati, da je bil na\u0161 \u010das zelo dober! Sicer pa smo se \u0161le zabavati, preu\u010devati speleogenezo in sedimente jame, in ne tekmovati. Brezna so bila lepo opremljena, \u010dista in predvsem impozantna! Pred 30 m breznom smo skoraj zgazile edinega netopirja v Le\u0161ki, ki se je odlo\u010dil kampirati skoraj pod \u0161tantom \u2013 ta pa je koraj\u017een! Zadnje brezno pa ti vzame dih, saj se po nekaj metrov \u017eemarjenja ob steni odpre v ogromno dvorano, kjer ni videti ne dna, ne sten, ne stropa\u2026 sledi \u0161e 30 m bingljanja na totalno elasti\u010dnem \u0161triku, ki kar s te\u017eavo splo\u0161\u010daten \u0161kripajo\u010de drsi skozi desonder. Kljub mirnemu vzdu\u0161ju v zadnjemu \u0161ahtu tega ni videti konca, in \u017ee se spra\u0161ujemo kako zaboga bomo pri\u0161le od tu ven. Katera me nese v prasici?<\/p>\n
Seveda je sledila malica na ogromnem bloku podrtega stropa, s toplim \u010dajem in kraj\u0161im po\u010ditkom. Za tem pa pregledovanje 20 m visokih kupov sedimentov, ki kar kli\u010dejo po dodatnih analizah. Kako? Od kje? Zakaj? Kdaj? Navdu\u0161enju ni bilo videti konca. Po pregledovanju glavnega rova jame smo se \u010disto resne odlo\u010dile, da je \u010das za odhod. Erika je \u0161la prva, kot srnica je zdrvela po \u0161triku navzgor. Sicer pa kdo jo je zares videl v tej temi?<\/p>\n
Relativno hitro smo od\u017eemarile ven iz jame, vmes naredile foto\u0161uting, se smejale blatu na Laninem nosu in skoraj ubile netopirja. Vseeno mislimo, da je pre\u017eivel. Ni pa nujno. No, nasmejane in nadvse dobre volje smo prisopihale iz jame v skoraj poletno vro\u010dino, \u010demur je ponovno sledil foto\u0161uting in dolgo pri\u010dakovano kuhanje parmezana s pa\u0161to! Ko smo se napojile in spo\u010dile smo raziskale \u0161e sosednje konte in se prijetno utrujene v poznih ve\u010dernih urah vrnile domov.<\/p>\n
Le\u0161ka jama je \u010dudovita \u0161olska jama \u2013 predlagamo obisk!<\/p>\n
Ve\u010d pa \u2013 v fotoarhivu.<\/p>\n
Astrid, Erika in Lana.<\/p>\n